Mladenič za svetlo slovensko prihodnost

Lun Jarc. Foto: Fiba

Zdaj še daleč od oči širše košarkarske javnosti se v Beogradu kali izjemno nadarjeni 16-letni in 206 centimetrov visoki Lun Jarc, ki je nase opozoril tudi na nedavnem kadetskem EuroBasketu v Tbilisiju.

Potem ko sta lani prvič v zgodovini kar dve slovenski mlajši reprezentančni selekciji osvojili odličje na evropskem prvenstvu, sta letos zgodbo nadaljevali reprezentanci U-19 in U-16. Prva je poskrbela za zgodovinsko prvo odličje na svetovnem prvenstvu, uspešno poletje mlajših selekcij pa so z bronom na evropskem prvenstvu v Tbilisiju sklenili še kadeti. Glavno vlogo je ob tem odigral Lun Jarc, ki se je z zavidljivim povprečjem (14,9 točke, 6 skokov, 3 asistence) in vodstvenim značajem prebil v idealno peterko prvenstva.

“Po nekaj prespanih nočeh in ohlajeni glavi na uspeh v Gruziji gledam z velikim ponosom. Ko pa se pogovarjam s soigralci, imam občutek, da se vendarle še ne zavedamo pomena tega odličja. Vesel sem predvsem zaradi tega, ker se je ekipa dobro povezala. Dihali smo kot eno. Tudi vse, kar obdaja ekipo, je bilo na vrhunski ravni. Energija je bila res izjemna. Pod črto, lepa zgodba,” je nekaj dni po vrnitvi domov dejal 16-letni mladenič, ki je odraščal na Polzeli.

Vseeno se dobro zaveda, da je to vendarle šele druga reprezentančna stopnička. Naslednja ga čaka prihodnje leto, ko bo ta generacija zaigrala na svetovnem prvenstvu. A reprezentančne misli bo zdaj za deset mesecev potisnil na stranski tir in se posvetil delu v klubu. Že v kratkem se namreč vrača v Beograd, kjer se bo še tretjo zaporedno sezono razvijal v mlajših selekcijah Mege, torej kluba, ki je svojevrsten balkanski sinonim za odskočno desko v najmočnejše klube. To lahko potrdijo tudi Nikola Jokić, Ivica Zubac, Vasilije Micić, Nikola Jović … Ali pa Vlatko Čančar.

Da je to zanj pravo okolje, je Jarc, ki je pred tem po kratkotrajni teniški karieri (njegov oče je nekdanji igralec Rok Jarc) igral za Vransko in Helios, začutil že kmalu po tem, ko se je pri vsega štirinajstih letih preselil v srbsko prestolnico. “Dom sem res zapustil kot zelo mlad, a sem si to pot izbral sam. Morda sta imela več težav glede tega mama in oče. A zdaj, ko vidita, da mi gre zelo dobro, sta vesela. Hitro sem osvojil okolje in si našel prijatelje. Pomagala sta mi tudi Urban Kroflič in Sergej Macura. Na prvem mestu pa je košarka,” pripoveduje mladi up, čigar kariero usmerjata znameniti Miško Ražnatović oziroma njegova podaljšana roka za Slovenijo Jasmin Hukić.

V novi sezoni ga predvidoma čaka mesto v U-19 ekipi Mege, obeta pa si tudi igranje v mladinski evroligi in ABA ligi. “Rad igram s starejšimi. To je velik izziv in priložnost za napredek,” poudarja najstnik, ki v višino že meri kar 206 centimetrov. Pravi, da se najbolj domače počuti na položaju krilnega centra, a mu nikakor ni tuje niti pomikanje povsem pod koše ali igranje na zunanjem položaju. V želji po razvoju ga v klubu občasno preizkušajo tudi na položaju organizatorja igre, njegovo močno orožje pa bo zagotovo tudi met z razdalje, saj je zaradi svoje višine velika uganka za tekmečeve obrambe.

Zgolj nasmehnil se je ob opazki, da bi lahko postal novodobni Toni Kukoč. Ko govori o idolih, sicer izpostavlja Filipa Petruševa in Kevina Duranta. Obenem ne skriva navdušenja nad rojakom Luko Dončićem. Skupni imenovalec vseh naštetih je raznolikost, na katero stavi tudi sam. “Veliko dela me še čaka. Zato sem vesel, da sem v Megi. Tu se vidim še kar nekaj let. Vse bo odvisno od mojega razvoja,” je pogovor zaključil – za svoje leta zelo zgovorni – Lun Jarc.